Kaj pravijo starši
|
Sanja in Robi, Cenetova starša (6 let)
Za program Brainobrain sva izvedela preko družbenega omrežja. Ker naju je predstavitev zelo pritegnila in ker se z nekaterimi od tehnik srečujem tudi pri svojem delu, sva bila odločena, da je Brainobrain prava izbira tudi za našega Ceneta.
Cene je namreč že kot malček kazal veliko zanimanja za števila in druge miselne uganke, zato je bilo potrebno njegove možgančke spodbuditi k dodatni vadbi. Ker se je Brainobrain center Murska Sobota odprl šele z lansko jesenjo, smo najprej obiskali predstavitveno urico. Z vpisom seveda nismo odlašali, saj je že po našem prvem srečanju s trenerko Sergejo bilo čutiti med njima posebno energijo in navdušenje. Sedaj pravi, da so ponedeljki najboljši dnevi v tednu, ker imajo takrat trening s. J Poleg računanja počnejo še veliko drugih stvari, ki so osmišljene in vsaka zase pomembno vpliva na razvoj otrokovih sposobnosti in spretnosti v vsakdanjem življenju.
Opažava, da Cene lepo napreduje ne samo v matematičnih veščinah, temveč se tudi povečujeta njegova koncentracija in spomin. Postal je samozavestnejši in nima strahu pred novimi izzivi. Lepo razvija tudi rutino in delovne navade, ki so v življenju še kako pomembne.
Čeprav Cene obiskuje treninge šele prvo leto, je to zagotovo ena izmed najboljših izkušenj, ki sva mu jih omogočila.
|
Tina Šolar, mama Neže in Žana, je povedala
Navdušena sva nad Brainobrainom in tem, kar je prinesel najinima otrokoma. Neža program obiskuje drugo leto in je trenutno na 6. stopnji. Za Brainobrain pri njej smo se odločili zato, ker je pri matematiki nekoliko zaostajala, in tudi tu je viden napredek. Zelo rada hodi na srečanja in opažam, da je postala samozavestnejša. Skupina ji je pisana na kožo, ker je manjša in se lahko izrazi v njej. Všeč mi je, da Brainobrain ni le računanje, ampak se obravnavajo vsebine, za katere se morda starši niti ne zavedamo, da jih otroci potrebujejo. Neži je na primer zelo všeč, da lahko v skupini predstavi tudi druge veščine in znanja, ki jih obvlada.
Pri Žanu pa se nam je sploh zdelo, da bi mu Brainobrain zelo koristil, saj je zelo živahen fantek. Želeli smo, da se, že preden gre v šolo, nauči nekoliko vztrajat pri zvezku ali knjigi. Za razliko od Neže sam od sebe ni pokazal skoraj nobenega zanimanja za številke in črke. Zdaj me zelo preseneča, ko vidim, kako se potrudi, da številke napiše pravilno, in kako navdušeno računa. Z velikim veseljem obiskuje srečanja in je izjemno ponosen tudi na vse izdelke, ki jih tam ustvari.

|

|

|
Brainobrain je super zadeva za možgančke. Hitro mine 10 stopenj. Najtežje je prepričati otroka za vsaj 5 minut vaje na dan.

|
Izkušnja je bila nepozabna, na začetku zelo zabavna, višje kot smo se povzpenjali po lestvici zahtevnosti, težje je bilo, včasih tako težko, da bi bilo lažje vreči puško v koruzo, kot nadaljevati. Vendar z vztrajnostjo, vsakodnevno vajo in pozitivno naravnanostjo naših zlatih trenerk, se je vsaka pot zdela premagljiva. In res je bila, ostalo je veliko pozitivnih trenutkov, veliko dobre naravnanosti, s tem pa tudi samopodobe, da noben problem ni nerešljiv. Marjeta

|
Marjan, oče Martina, Brainobrain center Novo mesto
Vsekakor gre zahvala vama obema predvsem za potrpežljivost, prijaznost, domačnost in sproščeno vzdušje, hkrati pa za podajanje pomembnih vrednot in tudi zanimivega znanja. Verjamem, da bo Martinu marsikaj od naštetega prišlo prav v življenju. Še enkrat HVALA. Marjan

|
Erika in Matej, starša brainobrainovca Matevža, 7 let, Brainobrain center Ljubljana
Matevž je že zgodaj pokazal veselje do števil in matematike, zato je bil po predstavitveni uri brainobraina zelo navdušen in je samo prosil, naj ga vpišemo. Ključno vlogo je že ob prvem stiku imela naša BOB trenerka Alja, ki je dejavnost predstavila tako zanimivo, da bi se vpisala tudi midva z možem.
Odločitev za obiskovanje brainobraina se je izkazala za odlično, saj je to Matevževa najljubša dejavnost. Matevž uživa, z veseljem hodi na ure, dela naloge, a midva opažava še pomembnejši napredek. Počasi postaja samozavestnejši, bolj zaupa vase, za kar gre velika zasluga naši Alji, ki je več kot trenerka. Je odličen pedagog, motivatorka, ki v otroke verjame in jih uči, da se z voljo, pogumom in delom vselej najde pot do cilja. In prav to je odlična življenjska popotnica, zato vse pohvale. Super je, da poleg reševanja računov na urah tudi ustvarjajo, berejo, se pogovarjajo, utrjujejo ali spoznavajo tudi angleščino, zato je brainobrain res več kot samo računanje. Toplo priporočam!
|
Ines, mama 7-letnega Liama, Brainobrain center Nova Gorica
"Brainobrain pomeni Liamu ogromno, druženje, izdelovanje origamijev, učenje matematike je z brainobrain metodo... kot bi rekel Liam: “Easy bizi”.Super mu je, ker lahko preveri svoje račune iz šole tudi mentalno, z brainobrain metodo, računanje z abakom je pa zelo hitro, saj 17 števil odšteje in sešteje z abakom v manj kot 30sek, kar se mu zdi super. V 2.razredu se namreč učijo računanja komaj do 20, tu pa reši na hitrejši in enostavnejši način od klasičnega šolskega. Lahko rečem, da je Liam samozavestnejši, matematika mu je zaradi brainobraina še bolj všeč. Šolanje preko zooma ali osebno je enako kakovostno, le on ima veliko raje fizični stik, kot predavanje preko računalnika, ampak tudi to lepo sprejema. Super je, da ste program ohranili, saj je to trenutno njegov edini stik s prijatelji in nikakor ne bi bil zadovoljen, če bi se še ta dejavnost prekinila (že tako so mu ukinili vse ostale interesne dejavosti). Eft tapkanje, ki ste ga brezplačno ponudili nam staršem je bilo res odlično. Z veseljem se udeležim še česa podobnega. Z eno besedo, super je brainobrain (od programa, do učiteljice in vsega ostalega kar nudi brainobrain). "
|
Maja in fantje, BOB center Krško
Spomnim se poletnega dne pred 4 leti, ko sem ob kavici na terasi brskala po telefonu in videla objavo za Brainobrain progam (BoB). Iskreno povedano, se mi še sanjalo ni, kaj se skriva pod imenom BoB. Mislila sem si, da gre verjetno spet samo za eno tržno nišo. No, radovednost me je le premagala in začela sem brati o programu. Ko sem prebrala, da gre za zabavno računanje, pri katerem se pri otrocih istočasno razvijata leva in desna polovica možganov, me je zadeva pritegnila… Takoj sem imela pred očmi našega 6-letnika Svita, ki je bil od nekdaj »multitasker«. Idejo sem predstavila možu in že smo se prijavili na predstavitev programa. Ko sva z možem spremljala predstavitev otrok, ki so končali že višje stopnje programa, se nama je zdelo nemogoče, da bi bil otrok brez nadnaravnih sposobnosti sploh zmožen takega računanja. Z mislijo, da vsekakor česar takega ne pričakujeva od najinega otroka, sva se odločila, da vseeno poskusimo, če bo program Svitu všeč.
Naš Svit je v novembru letos zaključil 9. stopnjo. Z vso iskrenostjo lahko trdim, da niti enkrat ni pomislil, da bi odnehal ali da ne bi obiskal srečanja. Do sedaj se je udeležil že vseh organiziranih tekmovanj (z izjemo tekmovanja v Dubaju) in na vseh prejel najvišji pokal iz svoje kategorije. Ampak pokal ni glavni dosežek tega programa. Je le neka potrditev za otroka, da se je njegov trud izplačal in mu daje tisti čudovit občutek, ko se počuti kot zmagovalec. Glavni dosežek BoB programa je razvoj otrokove kreativnosti, zmožnost opravljanja več aktivnosti hkrati, osvojene sposobnosti javnega nastopa in samozavest, ki so zagotovo največja naložba za otrokovo prihodnost in nekaj najboljšega, kar jim starši lahko podarimo.
Lani se je na BoB program vpisal tudi naš 7-letni sin Tian, ki je letos zaključil 3. stopnjo. Letošnjo jesen so nas neljube okoliščine pripeljale do tega, da večji del BoB programa otroci opravljajo na daljavo. Priznati moram, da sem tudi sama bila precej skeptična glede kakovosti podajanja vsebine pri delu na daljavo. Bala sem se predvsem, da otroci ne bodo navdušeni nad takšnim pristopom in ne bodo našli prave motivacije za delo. Naše srčne učiteljice BoB programa pa so me spet prepričala v nasprotno. Otroka sta mi celo rekla, kako je fajn sedaj, ko se ni potrebno voziti iz Brežic v Krško na srečanje, ker tako popoldne ostane več časa za igro, kako je super, ko jih mami vmes za računalnikom postreže s koščkom čokolade in kako je »kulsko«, ko se lahko že sproti doma pobahajo, kako dobro jim gre. In tisto, česar se prav gotovo veselita tako Svit kot Tian, je mednarodno tekmovanje v Dubaju, ki bo letos potekalo »online« in se ga bomo končno lahko udeležili.
Dragi starši, BoB je družinski šport. Otroke je treba spodbujati, z njimi delati, sproti vztrajno piliti spretnosti, ki jih osvajajo. Tako kot to koristi otrokom, pa prav gotovo koristi tudi nam staršem, saj naši možgani z leti izgubljajo tiste sposobnosti, ki jih otroci šele razvijajo. Korist je torej vzajemna, sreča ob pogledu na zadovoljnega, motiviranega in samozavestnega otroka pa nemerljiva. S ponosom lahko rečem, da smo mi že prava BoB družina. Piko na i temu pa bo zagotovo dal naš najmlajši član Nik (4), ki je že sedaj, ko opazuje svoja bratca, prepričan, da se bo čez nekaj let tudi sam podal na BoB dogodivščino.
|
Alla, mamica Saše 8 let, Maribor Učiteljica pravi, da je Saša zelo napredoval in šolsko je zaključil z zelo dobrimi ocenami. Začel je hitreje računati kot jaz.
Tina, mamica Lie 9 let, Maribor Lia nima težav pri matematiki, to je njen najljubši predmet. Postala je tudi bolj samozavestna in vztrajna. Snov si tudi pri ostalih predmetih hitro zapomni, uspešno pa uporablja BOB metodo tudi v vsakdanjem življenju. Spet bi se zahvalila naši trenerki Tamari za vzpodbudo in pozitivno energijo, ki jo oddaja našim otrokom in tudi nam staršem.
Marina, mamica Mie, 7 let, Maribor Mia je postala zelo samostojna pri opravljanju Brainobrain nalog. Lepo je osvojila tudi mentiko. Opažam tudi, da je njeno logično razmišljanje zelo napredovalo in se pozna pri ostalih življenjskih nalogah. Zelo smo ponosni na Mio in tudi na ostale otroke v skupini, za kar ste zaslužne BOB trenerke. Iskrena hvala.
Bojan, ati Gašperja, 7 let, Maribor Skozi celotno leto opažam, da otrok pridobiva na samostojnosti in odgovornosti oz. skrbi do izdelave nalog in realizacije učnega načrta. Izreden napredek. Posebej velja izpostaviti trud trenerk v času korona virusa. Odlična angažiranost in delo.
Tadeja, mamica Matica 8 let, Maribor Matic v šoli nima težav. V času karantene se je pokazalo, da zna biti zelo samostojen in odgovoren. Redno in brez težav je reševal naloge. Še vedno je njegov najljubši predmet v šoli matematika. V času karantene smo bili veseli, da smo lahko obdržali ritem učenja in domačih treningov. Matic se je zavedal dolžnosti redne vadbe in ni bilo nepotrebnega pregovarjanja.
|
Maks, 10 let, Maribor ![]() | |||
Tarina 10 let, Maribor ![]()
|
Hvala BOB umetnicama iz Velenja, mamica Katja
Ko se je letos v mesecu marcu svet obrnil na glavo in otroci niso več hodili v šolo, ampak je šola »hodila na dom«, smo bili vsi, tako otroci, kot učitelji, pa tudi starši, postavljeni pred 100 in en izziv. Takrat so nekatere zadeve funkcionirale, nekatere pa sploh ne. Večina jih je bila nekje – vmes. Pa se je spet pokazalo, da je potrebno biti v neobičajnih situacijah predvsem iznajdljiv in ustvarjalen. BOB je sam po sebi, kot golo računanje, zanimiv morda le kakšnim 3% populacije. Da postane zanimiv otrokom, pa je potrebno ogromno domišljije, potrpljenja, vztrajnosti … Da pa se to doseže še na daljavo, to pa je že umetnost. In točno to se je v času epidemije dogajalo pri izvajanju BOB – otroci so se preko virtualne povezave povezali na daljavo in računali, ustvarjali, kreirali, pravzaprav delali enako, kot če bi bili prisotni v enem prostoru. Nihče ni manjkal, vsi so sodelovali, pa čeprav je včasih kdo zlezel pod mizo in se skril, je prej ali slej spet, kot polžek, pokukal na plano in se vrnil pred ekran. Da se to doseže, na daljavo, je enostavno – umetnost.
|
Pascal, končana 10. stopnja Od doma delo je bilo super! Komaj sem cakala, da je bila sreda in da smo imeli Brainobrain. Vsak dan sem pridno vadila racune in nareke. Priznam, malo me je bilo strah pred zadnjim izpitom, zato sem se dobro pripravila in ga tudi uspesno opravila. Hvala Polona, ker si bila najboljsa trenerka Brainobraina!
| ![]() |
Gordana Rajić, mama 6-letne Ane Zelo sem zadovoljna, da sem Ano pri petih letih vpisala v brainobrain. Bala sem se, da bo zanjo prezgodaj, da jo bomo nekako na silo in prezgodaj učili stvari, ki jih še ne potrebuje. A se je izkazalo, da se je zelo dobro vklopila in z veseljem obiskovala tečaj, srečanje ji je vedno zelo hitro minilo. V tem času je postala kreativnejša, sama je začela ustvarjati iz papirja, veliko več risati in podobno. Opazila sem, da se ji je izboljšal tudi spomin in je postala pozorna na podrobnosti iz okolja. Menim, da je bila zanjo to poleg drugega tudi dobra priprava na šolo, saj so se učili prek igre. Ana pravi, da že komaj čaka, da se brainobrain spet začne, saj zelo uživa v druženju in pogreša otroke iz skupine.
| ![]() |
Andrijana Mendez, mama sedemletnega Davida
Pri Davidu smo že zelo zgodaj opazili zanimanje za številke oz. matematiko. David je bil že na predstavitveni uri brainobraina povsem navdušen, saj je končno »prišel na svoj račun«, zato smo se odločili nadaljevati z brainobrain uricami in že kmalu smo ga lahko občudovali, kako enostavno in igrivo računa tudi zahtevnejše račune. Veseli smo, da je učenje potekalo v manjši skupini, kjer so otroku na prijazen in zabaven način predstavili računanje na abak, jih spodbujali k sodelovanju in kreativnosti. Poleg matematičnega znanja je David veliko pridobil predvsem samozavest, natančnost in koncentracijo, kar je bilo zelo dobrodošlo tudi v šoli. Dobrodošlo je bilo tudi to, da smo z učenjem, s pomočjo potrpežljive in zavzete trenerke, lahko nadaljevali na daljavo tudi v času epidemije koronavirusa. Ponosni smo, da nam je odlično uspelo, ter z veseljem pričakujemo jesen in nove brainobrain dogodivščine!
| ![]() |
Mojca Stojkovič, mama brainobrainovcev Nikija in Emi (Brainobrain Koper)
"Obstajajo tehnike, s katerimi lahko otroci napredujejo hitreje!
Tu vidim, da je 10.letna Emi v vlogi učiteljice bratu Nikiju in njegovim sošolcem.
Otrokom lahko pomagamo napredovati hitreje, samo, če se starši zavedamo, da smo mi tisti, ki moramo poznati vrednost programa, v katerega ga vpišemo!
Danes je itak vse prilagojeno ugodju:" Če ti ni všeč, te bomo izpisali!"
Veste koliko kriz sta pri hitrem računanju že doživela moja 2 otroka v teh 3 letih? In kot mama sem stopila k njima, jima prisluhnila. Verjemite, to kar počnejo na 8. in 6. stopnji Brainobraina se mi včasih niti sanja ne več, kako bi izračunala vsaj polovico tako hitro kot onadva. V krizah sem vztrajala, da vadita, da gresta čez njo in ga ni lepšega, ko vidita lastni napredek, ko posije sonce po krizi, ko se odprejo vrata razumevanja.
In če ne bi vztrajala, bi ju oropala za pomembne lekcije v življenju.
Vsi imamo kdaj krize, važno je poiskati pot do rešitve. Če pa gledamo le na udobje, zamudimo pomembne lekcije, ki nam jih kriza daje.
Vztrajava, ker deluje!"
|
Anja in Uroš Šparovec, starša brainobrainovca Jurija, (Brainobrain Kranj):
»Jurij je bil star 7 let in pol, ko je začel obiskovati brainobrain v Kranju. Leto pred tem je dobil diagnozi ADHD in Aspergerjev sindrom. Težave so se pojavljale že v vrtcu, vendar takrat še nismo vedeli, za kaj gre. Imel je težave s koncentracijo, pa tudi z vzpostavljanjem socialnih stikov.
Pri Juriju imamo srečo, da ima dober odnos do šole in do učenja, da želi znati stvari, da se potrudi in hoče biti uspešen. Glede šole se je zelo trudil, bil je sposoben vse popoldne sedeti pri domači nalogi. V podaljšanem bivanju je namreč ni delal, ker je bil preveč utrujen. Zelo veliko časa smo torej porabili za domače naloge in za dokončanje nalog, ki jih v šoli pri pouku ni zmogel. Časa za druge aktivnosti ni ostalo skoraj nič.
V šoli smo se dogovorili, da je domače naloge za tisti dan, ko je bil popoldne na brainobrainu, lahko naredil naslednji dan, saj se časovno drugače ne bi izšlo. Doma smo se potem potrudili, da smo vadili brainobrain večino dni v tednu, od deset do petnajst minut, kar takrat na začetku pomenilo od deset do petnajst računov na abakusu.
Napredek je bil nenaden, po dveh mesecih obiskovanja brainobraina se je zgodilo veliko sprememb. Predvsem se je Jurij odločil, da je domače šolske naloge delal sam v svoji sobi, in jih je lahko naredil v zelo kratkem času. Tisto, kar je prej trajalo tudi uro in pol, je potem naredil v petnajstih minutah. Zelo sta se mu izboljšali koncentracija in motivacija za učenje. Vztrajen je bil sicer tudi že prej, vendar nekako ni mogel dokončati nalog, ker so mu misli preveč begale in so ga zunanji dražljaji preveč zmotili. Napredek se ni poznal le pri matematiki, pač pa tudi pri slovenščini. Še v drugem razredu smo zelo veliko energije in časa posvetili njegovemu pisanju in temu, da je lahko iz črk in besed sestavil poved. Po dobrih dveh mesecih v brainobrainu je na lastno iniciativo samostojno napisal prvo pravljico. V tem smislu je postal zelo kreativen. Zdaj piše pravljice, piše dnevnik in druge stvari ... Zdaj lahko brez skrbi in z veseljem pričakujemo začetek novega šolskega leta. In seveda brainobraina!«
|
NISEM SI PREDSTAVLJALA, DA BO HČI TAKO NAPREDOVALA
Ivana Jozić, Škofja Loka, Brainobrain Kranj
Lano sem v Brainobrain Kranj vpisala januarja, ko ji je še nekaj mesecev manjkalo do petih let. Spraševala sem se, ali je sploh dovolj velika in ali bo zmogla slediti programu, čeprav je sicer bistra punčka. A se mi je brainobrain zdel tako dober, da sem želela poskusiti. Tega, kar je sledilo, si nisem mogla predstavljati vnaprej. Zelo pozitivno sem presenečena nad tem, da lahko še ne petletni otrok v samo desetih srečanjih usvoji toliko novega znanja!
Lana je zelo motivirana, rada ima brainobrain in skoraj vsak dan me sama prosi, da vadiva na abakus. In ob koncu vsakega srečanja sprašuje, kdaj bo spet lahko šla. Opazila sem tudi, da je že zdaj postala natančnejša, kot je bila, in tudi bolj ustvarjalna. Napredovala je v vseh pogledih, njeno dojemanje stvari, njeno razmišljanje … v vsem tem je napredovala. Zares sem zadovoljna, da smo jo vpisali, in brainobrain toplo priporočam vsem.
|
KAJ MENI MAMA TREH OTROK V BRAINOBRAINU?
Petra Anastazija Roblek, mama 13-letne Ize, 11-letne Ines in 10-letnega Jerneja, Golnik (Brainobrain Kranj):
Jerneja sem v Brainobrain Kranj vpisala zaradi tega, ker sem želela, da se mu izboljša koncentracija in da izboljša svoje delo v šoli. Želela sem si, da bi začel malo bolj sodelovati in sprejemati, da bi bil bolj proaktiven … zdelo se mi je, da mu manjka malo reda, samodiscipline in tudi samozavesti. Pomembno se mi je zdelo tudi to, da začne krepiti desno polovico možganov, ki je v šoli ne uporabljajo toliko, ter to, da razvija določene veščine, ki mu bodo v življenju prišle prav.
Dekleti v šoli nista imeli težav, vendar sem želela, da bi si znali postaviti svoje cilje in za njimi stremeti in jih dejansko tudi dosegati oziroma delovati v tisti smeri. Zanju se mi je zdelo pomembno, da bi se naučili izražati to, kar mislita, in da bi se naučili razmišljati s svojo glavo, ter se tudi postaviti zase. Kot kaže, se jima je to v nekaj mesecih v programu začelo odpirati.
Največje spremembe pa so opazne pri Jerneju. Postal je bolj samozavesten, spoznal je, da ni »neumen«, kakor je do takrat zaradi neuspehov v šoli menil o sebi. Prepričanje, da je »neumen«, je postalo tudi prikladen izgovor za to, da se mu ni bilo treba truditi. Po nekaj mesecih obiskovanja brainobraina sem opazila, da pri učenju zdrži in vztraja dalj časa kot prej, malo bolj se poglobi in lažje posluša ter sodeluje. Hitreje dojema in bolje si zapomni. Zaradi vsega tega je v šoli postal uspešnejši in tudi sam videl, da zmore. Postal je bolj motiviran. Prepričana sem, da je to rezultat obiskovanja brainobraina in redne vaje doma.
Dobro je tudi to, da se pri brainobrainu zelo jasno vidi, kako otrok dela in kako napreduje. Za njegovo delo v šoli tega ne vidim v tolikšni meri. In v brainobrainu se potem odzrcali tudi tisto, kar dela v šoli. Če se pri brainobrainu na primer zahtevata natančnost in zbranost, se to prenese tudi na njegovo šolsko delo.
|
Brainobrain program sem zasledila že, ko je bil Ožbej še majhen. Potem sem ga spremljala in se odločila, da bi to definitivno bilo nekaj za njega. Ves čas mu je namreč potrebno dajati nove izzive. Torej, če že ve, zna in razume, se začne dolgočasiti in potrebuje zaposlitev s čim novim, zahtevnejšim. Tako pri pouku kot drugje. Po srečanju Brainobraina je dejal: »Mami, od danes naprej se bom trudil biti boljši. Boljši pri izvajanju karate kat, pri natančnosti računanja z abakusom ter lepše pisati pri slovenščini.«. Tako, da dobite povratno informacijo. Ker to jemljem kot vaše zasluge. Sedaj komaj čakava na nova znanja in napredovanja. Ožbej je res zelo napredoval, v tako kratkem času. Fascinirala me je tudi moč vizualizacije, da si v glavi predstavlja in reši rebus - kjer je potrebno črke dodati, odvzeti, nadomestiti z drugimi; zvišala se je tudi točnost računanja (več števil). Angleščina je še dodaten bonus. Skratka: odličen program! (mamica Monika iz Slovenj Gradca)
|
Nad programom Brainobrain sem zelo navdušen. Po pravici povedano sem nekaj takega najprej iskal zase, ker pa na žalost program za odrasle ne obstaja, sem nanj leta 2014 vpisal, takrat, štiriletno hči. Program še vedno obiskuje in napredek je res velik. Na začetku je komaj, da poznala vse številke, ob vstopu v prvi razred osnovne šole je že super računala, danes pa že množi in deli trimestna števila s pomočjo mentalne tehnike. Zaradi res izjemnega napredka in vidnih rezultatov ne samo pri računanju ampak tudi pri spominu in koncentraciji, sva se z ženo odločila, da v program vpiševa tudi sina, ki ga je začel obiskovati malo pred dopolnjenim petim letom starosti. Vsekakor je tudi pri njem viden super napredek.
|
Brainobrain, je poleg plesa, Evina najljubša dejavnost. Zelo je zadovoljna z Aljo, saj zanjo pravi, da je najboljša učiteljica na svetu. Na Bob-u se ne učijo samo hitrega računanja. Zelo mi je všeč, da večino ur začnejo z različnimi življenjskimi izreki in se o njih pogovarjajo, kar je dobra popotnica za življenje. Poleg tega je super, da se ji skozi mentalno računanje izboljšuje vizualizacija in da skozi drugačen pristop kot v šoli, krepi kreativnost in razvijata obe polovici možganov. Predvsem pa je pomembno to, da se učijo v zelo sproščenem, veselem in zabavnem vzdušju, saj si naši možgani največ zapomnijo ravno takrat, ko so sproščeni. Eva je na 8. stopnji in ji je kar žal, da bo počasi zmanjkalo stopenj. Hvala Alja in Ana za super pristop in dobro vzdušje. Dejavnost bi vsem toplo priporočala. (Tanja, mama Eve, 12 let, Ljubljana)
|
BoB sem odkrila, ko sem iskala po netu kaj narediti z Lano. Začel se je drugi razred in sem si rekla, da ne bo enako kot v prvem, ko naju ni hotela poslušati, zvezki, knjige - to ni zanjo, matematika, še manj. Vpisala sem jo v BoB Ljubljana, ene mesec je bilo kar težko, tudi zame, potem pa mi je Ana razložila, da se vse razvije nekje v treh mesecih in res, danes je TOP. Sicer ima Lana vsake toliko še malo nihanja, vendar ima Ana fenomenalni pristop do otrok in jih zna pripraviti do poslušanja in do končnega razumevanja, najbolj važno pa je, da Lana sodeluje in posluša in da ji ni težko it tja. Da o matematiki o šoli ne izgubljam besed, prej med slabšimi, danes med najboljšimi. Anina komunikacija in pristop sta res pohvale vredna. Poleg matematike se naučijo še angleških izrazov, kar je samo še dodana vrednost. Najmanj kar lahko rečem je HVALA. (Saša, Lana 7 let, BOB Ljubljana)
|
Za našega Naja, 8 let, je to nov način razmišljanja s števili. Zelo rad računa na Abakus, vesel je , ker mu dobro gre. V skupini uživa in se dobro počuti. To zanj ni šola, je zabava, ki ti širi obzorja. (Marija, mama 8 letnega Naja, BOB Ljubljana)
|
Mi smo se v BOB Ljubljana vključili iz čiste radovednosti in zanimivosti samega Abakusa. Nekaj drugačnega in predvsem miselno odprtega, kot protiutež strogim pravilom šolskega sistema. Pristop osebja je zelo zanimiv, vsaka stopnja je bolj intenzivna in zahtevna, a na naše veliko presenečenje, otroci bolj in bolj zagreti in veseli vsakega druženja posebej. Alja in Ana popestrita vsako uro z novimi dodatnimi aktivnostmi, spodbujata medsebojno pomoč, pomagata razvijati socialne veščine, nastopanje pred skupino, vsak se počuti kot pomemben del verige, ki jih vodi v nova znanja. Odlično!
Osvajanje matematičnih izzivov, hitrega mišljenja, razni triki za spomin, ročne spretnosti in sodelovanja v skupini jim gredo super. Karkoli bodo prinesla nova druženja, sem prepričana, da našim BOBKOM to ne bo noben problem. Celo vaje doma so postale prijetno, redno opravilo, kar samo krepi odgovornost do dela in uvaja delovne navade, ki bodo šolskim obveznostim le v korist.
(Biljana in Erik (6.let), BOB Ljubljana)
|
BOB je super aktivnost. Ema se trenutno nahaja na 2. stopnji programa. Z veseljem prihaja na srečanja, všeč ji je reševanje nalog. Vadbo doma izkoristiva tudi za skupne trenutke druženja. Kaj sem opazila? Pri nakupovanju recimo je postala pozorna na cene in skuša izračunati znesek vračila, vodi evidenco svoje žepnine. Razume, da je 1 € sestavljen iz 100 centov. Osvojila je koncept preštevanja po vrsti že do trimestnih števil in med vožnjo pogosto za zabavo na glas šteje.
(Polona, Ema 7 let, BOB Ljubljana)
|
Z Brainobrain metodo se je Max spoznal pri 5 letih. Navdušen je, napredek je hiter - spoznal je števila, izboljšal je spomin, koncentracijo, postal je bolj samozavesten in nima prav nobenih težav z nastopanjem. Le pri treningu doma je imel na začetku malo odpora… vztrajali smo, Max je pa tudi trening doma sprejel. Pohvala Alji za njeno pozitivnost, srčnost in energijo, ki jo predaja Maxu in ostalim otrokom. Priporočam!
(Katja, mami Maxa, 5 let, BOB Ljubljana)
|
Kot mamica 8 letnega Maksa, ki že drugo leto zapored obiskuje vadbo brainobrain, bi želela izraziti vse pohvale ekipi Brainobraina, še posebej v Mariboru (Mateji in Tamari), ki z izjemnim čutom za otroke iz njih izvabljata najboljše. Pri Maksu konkretno opažam, kako je umirjen in zadovoljen po vsaki vadbi brainobraina, skratka kot prerojen. Navdušena sem nad široko paleto aktivnosti, ki se na vadbi izvajajo, predvsem pa tudi nad tem, da se razvijajo nujno potrebna znanja, ki bodo podprla življenjsko pot naših malčkov v tem turbo svetu. Tega, na žalost, ne učijo v osnovni šoli...(mamica Lila iz Maribora)
|
S programom Brainobrain me je seznanila prijateljica, katere hči je obiskovala že drugo (morda tretjo) stopnjo - nivo. Na internetu sem poiskala še nekaj informacij ter se, prepričana v kvaliteto, odločila, da k pouku vpišem svoja dva otroka. Oba sta se razveselila opreme: nahrbtnikov, abakusov ter knjige - delovnega zvezka, še posebej mlajša deklica, ki še ne hodi v šolo in je na tak način "okusila" pouk. Trenerka - učiteljica Mateja Car Križanič je otroke takoj pridobila: s svojo prisrčnostjo in iskrenostjo, ki ju otroci takoj prepoznajo. Zaradi malega števila otrok v skupini, je bil pouk prilagojen vsakemu in vsakokratnemu srečanju, saj so bili otroci od srečanja do srečanja drugače razpoloženi in dovzetni za delo. Odlično je ujela ritem skupine ter pravilno določila razmerje med "delom - učenjem" in "zabavo - sprostitvijo". Otroka sta se z vsakega srečanja vračala navdušena, ponosna na izdelke, ki so jih izdelali na srečanju ter brez negodovanja in z veseljem vadila (pisala) domače naloge. Mene je najbolj razveselilo deset minutno srečanje staršev po vsakokratnem pouku, kjer nam je bila nazorno predstavljena snov tistega dne, aktivnosti, ki so jih delali ter naložena domača naloga. Še bolje je bilo, da je ga. Mateja Car Križanič ažurno, še istega dne po elektronski pošti poslala poročilo o opravljenem srečanju, poročilo pa obogatila s fotografijami naših otrok. Otroka sta se, z razliko od načina učenja v šoli, mimogrede naučila števil (slovensko in angleško), magičnih besed, deklamacij in pesmic v angleškem jeziku. Na vsakem srečanju so, času prilagojeno, izdelali izdelek (angelčki - božič, jesenski list - jeseni, origami, ....), gospa Car pa je poskrbela tako za material in izvedbo. Pogosto smo (na željo otrok) izdelke izdelovali še doma. Za vse sem izredno hvaležna! (Veronika iz Maribora, mama Vida 7 let in Kristine 5 let)
|
Podajam izjemno pozitivne vtise iz BOB Velenja, katerega vodi ga. Guček Frankovič. Gre za zanimiv pristop in delo z našimi otroki. Trenutno otroci obiskujejo 2. stopnjo in sedaj so se stvari začele odvijati veliko bolj intenzivno in zahtevno. Bomo videli, kaj bo prineslo nadaljnje druženje v BOB-u, a prepričana sem, da bodo učinki pozitivni. Na koncu še pohvala Polonci, saj je izjemno inovativna, strpna in seveda zanimiva mentorica. (Selma iz Velenja)
|
|
Z Brainobrain smo začeli spomladi 2014. Začetek je bil res izjemno težek. Luka je bil star 4 leta in najmlajši v skupini. Samostojno ni hotel obiskovat nobene aktivnosti. Običajno je jokal že na poti, ko smo ga peljali npr na atletiko, judo … Ko pa je ostal tam, je v vsem zelo užival. Podobno je bilo z Brainobrain. A smo vztrajali. Jesen 2014 se je tudi začela precej hudo. Luka je dopolnil 5 let. Domače naloge so bile še posebna težava. Sto krat ne, vse drugo je bolj zanimivo, po eno uro za 5 računov, izpisal se bom, jok … A smo vztrajali. Vsak dan. Včasih je bilo res hudo. Običajna pogajanja so potekala takole. »Gremo delat Brainobrain? Ne – bom potem. A zvečer? Ja. A obljubiš? Ja. Samo obljubo moraš potem držat! Ja« Seveda je pri nas obljubo treba izpolnit. Počasi pa se je vse skupaj umirilo. Brez pritoževanja gremo na »Igralne urice« - tako smo pol to poimenovali. Luka objame učiteljico. Doma včasih v petih minutah reši 10 računov, tako da mu komaj sledim. Tudi ostale aktivnosti niso več problematične. Gre z veseljem. Mislim, da je zelo ponosen na to, da zna nekaj, kar ne zna nihče drug v vrtcu, niti učiteljica. S tem se sicer ne more pohvalit, ker nebi razumeli o čem govori. Sicer tudi ni tak, da bi se s tem hvalil. Težko ocenim kakšen vpliv ima Brainobran in našega Luko. Kaže se kot malo bolj umetniški tip. Mislim, da mu bo zato še posebej koristilo. Brainobrain je namreč drugačen način razmišljanja od tistega uniformiranega v šoli, kjer se ceni naštevanje in logika. Včasih pogledam račune iz višjih stopenj. Se mi zdi kar neverjetno kaj bo znal. Da vas ne bo strah. Saj tam ne računajo dve uri skupaj. Veliko ustvarjajo, pojejo, se učijo angleščino… Zadnje čase Tristana (3 leta) sprašuje račune, mu piše števila, mene sprašuje »težke« račune in se čudi – ati kaj ti to veš.Priporočam vsem. (Martin, oče Luka, 5 let)
|
Brainobrain so odkrili moji starši in po posvetu z nami in otrokoma v izobraževanje vključili oba moja otroka (6 in 10 let). Za 6-letnika je bil začetek morda malce težji (mislim le prvič in drugič) potem pa je začel uživati in morem priznati, da je po nekaj mesecih viden ogromen napredek. Sama se kar ne morem načuditi kaj vse se je naučil, kaj vse si zapomni in kako pravzaprav je ponosen, ko računa z abakusom. Pri hčeri, ki je tudi pravkar končala prvo stopnjo, pa se mi včasih zdi, da je brainobrain vesoljščina in se samo čudim kaj vse zna. Predvsem sem vesela, ker oba na izobraževanju v malih skupinah uživata in se zabavata ob učenju. Seveda prispevajo k temu tudi vse zanimive delavnice, ki popestrijo izobraževanje (spretnosti s prsti, šivanje, kvačkanje, ustvarjanje …). Tudi vsakodnevna – no skoraj vsakodnevna - vaja po 15 minut je postalo nekaj samoumevnega in jo oba opravita z veseljem.Nam je brainobrain super metoda, ki otroke uri v boljši koncentraciji, lažjemu in hitrejšemu računanju, razmišljanju … zelo smo zadovoljni in ga vsem zelo priporočamo. Če le imate možnost začnite že pri 5-6 letih. Mislim, da je to super popotnica za otroka. (Maša, Velenje) |
|